PRAVILA TAROKA

Razlaga novosti verzije 1.05

Že uvodoma povejmo, da gre za nova pravila, ki temeljijo na izkušnjah in matematičnih analizah in da ne gre za neka lokalna pravila. Nova pravila nagrajujejo in vzpodbujajo aktivno igro in jo delajo še bolj zanimivo. Največ sprememb se nanaša na točkovanje, ki je nekoliko zahtevnejše, temlji pa na matematičnih analizah.

Prva večja posebnost se nanaša na točkovanje taroka v TRI oz. v TRI+1. TROJKA=10, DVOJKA=30, ENKA=50, BREZ TALONA=80 (v štiri ostaja po starem). Ker je po starem sistemu bila razlika med igrami le 10 točk, se je vsak raje odločil za nižjo igro in razliko 10 točk poskušal nadomestiti z založitvijo dodatne karte in bolšega lista v rokah. Tudi tveganje, da bi igro izgubil, je bilo manjše. Na ta način so bile igre nezanimive, bilo je tudi malo konter. Pri novem točkovanju, kjer je razlika med igrami 20 točk, pa takšna taktika ne bo zadostovala.

Iz prejšnjih verzij pravil taroka ste bili navajeni na naslednje točkovanje konter:
Primer: vrednost igre 30, A igra, B kontrira
A = -60, B = 30
Na osnovi analiz se je izkazalo, da je 30 točk za tistega, ki je kontriral preveč.
Nova verzija določa za tak primer naslednje točkovanje:
A = -60, B = 15
Posebnost je tudi v primeru neuspele kontre (dobljena igra). Pri igranju taroka v 3+1 bo zgledalo točkovanje takole:
A = 60, C = 15, D = 15
Igralec A je bil kontriran, zato se mu rezultat podvoji. Namesto, da bi igralec B pisal v minus, pišeta C in D v plus. Zakaj tako? V kolikor je igralec B slabo preračunal svojo moč kart, igralca C in D (D je talon) nista pri tem nič kriva, zato dobita točke. Zakaj je bolje, da se piše C in D plus in ne B minus? V kolikor bi igralec B iz raznih razlogov želel, da igralec A dobi več točk, bi po staren sistemu se razkorak med igralcem A in igralcema C in D dvakratno povečal (oz. početveril v primeru rekontre). Po novem sistemu pa se ta razkorak poveča le za polovico (primer: brez kontre je razlika 30, ob kontri je razlika 45 in ne 60). Do izrazitejše situacije pride v primeru rekontre. Poglejmo primere. Prej: A = 120, B = -60 (igralec A pridobi za kar 90 točk dodatnega naskoka nad igralcema C in D). Sedaj A = 120, C = 45, D = 45 (igralec A pridobi le 45 točk dodatnega naskoka nad igralcema C in D). zakaj je ta naskok pomemben. Določeni igralec lahko s kontrami vpliva na vrstni red drugih igralcev (npr. tisti, ki je zadnji kontrira drugega, da ta prehiti prvega). Sedaj še odgovor na vprašanje zakaj je 30 preveč in zakaj je 15 ravno prav oz. zakaj je 120, 45, 45 ravno prav? Odgovor na to da analiza medsebojnih razmerij med igralci. Poglejmo primere:
Zakaj A= -60, B = 30 ni vredu? Igralec pri igri brez kontre pridobi 30 točk, pri kontri 30 točk in pri rekontri 60 točk. Nov sistem to nesorazmerje popravlja, saj po novem pridobi: če ni kontre 30 točk, pri kontri 45 točk in pri rekontri 75 točk.
Enako nepravilno sorazmerje je bilo pri izgubljeni kontri. Po novem se igralcu, ki je 'nespametno' kontriral, ne pišejo minus točke, pač pa poleg točk glavnemu igralcu, se pišejo še nadomestne točke branitelju in tudi talonu, saj tudi igralec, ki počiva ni kriv za nespametno kontriranje. Točke torej v primeru uspešne rekontre izgledajo takole:
A = 120, C = 45, D = 45
Igralca C in D v primeru, če ni kontre zgubljata 30 točk, v primeru kontre 30 točk in v primeru rekontre prav tako 30 točk. To pomeni, da odgovornost neuspele kontre v celoti prevzame igralec, ki je kontriral.

Seveda bodo prednosti in slabosti novih pravil znane šele v daljšem časovnem obdobju in takrat bomo opravili potrebne korekcije.

V pripravi je že nova verzija pravil (1.06), ki bo predvsem poenostavila sistem točkovanja konter.